Dogovor med podjetjem Anthropic in največjimi ameriškimi založniki, kot so The New York Times, News Corp in HarperCollins, je vreden kar 1,5 milijarde dolarjev in predstavlja prelomnico na področju avtorskih pravic v dobi umetne inteligence. Založniki so trdili, da je Anthropic brez dovoljenja uporabil vsebine, kot so članki iz New York Timesa in knjižni naslovi iz zbirk HarperCollins, za učenje svojega jezikovnega modela. Med deli, ki naj bi bila uporabljena, so na primer knjige znanih avtorjev, kot so Stephen King in Margaret Atwood, pa tudi številni časopisni članki. Nekateri avtorji, med njimi Michael Chabon in Sarah Silverman, so v preteklosti javno izrazili nestrinjanje z uporabo svojih del v sistemih umetne inteligence.
Slovenski pogled na spor o avtorskih pravicah
Dogovor Anthropic z ameriškimi založniki je pomemben tudi za slovensko literarno in novinarsko skupnost. Čeprav v poravnavi ni omenjenih slovenskih avtorjev ali založnikov, so ti izpostavljeni podobnim tveganjem, saj umetna inteligenca pri učenju zajema tudi tuje vsebine. Po slovenski zakonodaji je za uporabo avtorskih del potrebna pridobitev pravic, a nadzor nad tem je zaradi globalne narave interneta precej omejen.
Predstavniki Društva slovenskih pisateljev so v preteklosti izrazili skrb, da bi se lahko dela slovenskih avtorjev uporabila brez njihovega dovoljenja, saj ni jasnega mehanizma za nadomestilo. Podobni primeri se pojavljajo tudi pri fotografijah in novinarskih besedilih, kjer slovenska zakonodaja sicer predvideva kolektivno upravljanje avtorskih pravic, a to področje digitalne tehnologije še ni v celoti zajeto.
Slovenski pravni strokovnjaki poudarjajo, da mora država okrepiti nadzor nad uporabo avtorskih del v digitalnem okolju in zagotoviti, da bodo avtorji ustrezno poplačani. V praksi pa avtorji pogosto ostanejo brez nadomestila, saj so dogovori običajno sklenjeni med velikimi podjetji in založbami, brez neposredne vključenosti ustvarjalcev.
Kako zagotoviti pravično nadomestilo avtorjem?
Dogovor z Anthropic je znova odprl razpravo o tem, kako naj avtorji dobijo pravično nadomestilo v digitalni dobi. Ena od rešitev je kolektivno upravljanje avtorskih pravic, kjer bi lahko slovenski avtorji in založniki skupaj nastopali proti velikim tehnološkim podjetjem in zahtevali nadomestila za uporabo njihovih del. Tako se že upravljajo avtorske in sorodne pravice na področju glasbe, kjer so uveljavljene kolektivne organizacije.
Drug pristop bi lahko bila uvedba mikroplačil, kjer bi umetna inteligenca vsakokrat, ko uporablja določeno avtorsko delo, ustvarjalcu avtomatsko odštela manjši znesek. To bi omogočilo neposredno in pregledno plačevanje za dejansko uporabo vsebin ter zmanjšalo odvisnost od velikih dogovorov, ki pogosto spregledajo posamezne avtorje.
Pomembno vlogo bi morala imeti tudi država, ki bi s spremembo zakonodaje lahko uvedla obveznost poročanja o uporabi avtorskih del ter nadzor nad izplačili. Ob tem bi bilo smiselno spodbujati vzpostavitev nacionalne digitalne platforme za spremljanje in upravljanje avtorskih pravic. Le tako bo mogoče zagotoviti, da bodo tudi slovenski avtorji v digitalni dobi ohranili svoj ustvarjalni potencial in ekonomsko varnost.
