Načrti za uporabo umetne inteligence pri zmanjšanju zveznih regulativ v ZDA: izzivi, možnosti in vplivi
Projekt “Department of Government Efficiency” in umetna inteligenca
V ZDA so v zadnjem času v ospredju razprav o prihodnosti javne uprave načrti, povezani s t. i. “Department of Government Efficiency” (DOGE). Gre za predlog, ki ga zagovarjajo nekatere konservativne organizacije, med katerimi izstopa Heritage Foundation s projektom Project 2025. Treba je poudariti, da DOGE v času pisanja še ne obstaja kot uradna vladna agencija, ampak je predlagana institucija, ki bi ob morebitni vrnitvi Donalda Trumpa na predsedniško funkcijo prevzela nalogo zmanjšanja števila zveznih regulativnih zahtev.
Jedro predloga predstavlja razvoj in uporaba naprednega orodja umetne inteligence, ki bi v kratkem času pregledalo vse obstoječe zvezne predpise in identificiralo tiste, ki bi jih bilo mogoče spremeniti ali odpraviti. Po poročanju The Washington Post, TechCrunch, Politico in drugih virov, je cilj zmanjšanje števila regulativnih zahtev za polovico v enem letu po prevzemu oblasti.
Argumenti zagovornikov deregulacije
Zagovorniki projekta so prepričani, da bi zmanjšanje obsega regulacije omogočilo hitrejšo gospodarsko rast in spodbudilo inovacije. Pogosto izpostavljajo primere, kjer naj bi zapletene zahteve in postopki ovirali podjetja ali posameznike pri uvajanju novih tehnologij in storitev. Opozarjajo tudi na to, da številne regulacije, sprejete v preteklosti, danes nimajo več jasnega namena ali pa povzročajo nepotrebno administrativno breme. Obsežna deregulacija naj bi omogočila podjetjem, da bi postala bolj konkurenčna in zmanjšala stroške državljanov.
Nekateri strokovnjaki (npr. iz Hoover Institution in American Enterprise Institute) poudarjajo, da se v preteklosti ob prevelikem nadzoru in regulaciji pogosto pojavljajo inovacijske zavore. Hkrati je v preteklosti že prišlo do primerov, ko so manjše regulacije (npr. odprava nekaterih birokratskih ovir za mala podjetja) resnično omogočile povečanje gospodarske aktivnosti.
Kritični pogledi in možni izzivi
Kritiki predloga pa opozarjajo, da ni mogoče preprosto odstraniti večine regulacij, saj so te pogosto povezane tudi z varovanjem javnega zdravja, okolja, pravic potrošnikov in finančne stabilnosti. Strokovnjaki s področja prava in javnega zdravja (npr. s Harvarda in Univerze v Michiganu) poudarjajo, da so številni predpisi zakonsko določeni in so rezultat dolgoletnih strokovnih in demokratičnih postopkov.
Med najbolj izpostavljenimi tveganji so naslednja področja:
– Okolje: morebitno odpravljanje omejitev glede izpustov v industriji ali zaščite naravnih virov bi lahko povzročilo povečanje onesnaževanja zraka in vode.
– Javna varnost: sproščanje predpisov o varnosti zdravil, živil ali transporta bi lahko imelo negativne učinke na zdravje prebivalstva.
– Potrošniške pravice: manj regulacije lahko pomeni manj zaščite za uporabnike na področju finančnih storitev, zavarovanj ali varnosti izdelkov.
Kot primer možno ogroženih predpisov kritiki navajajo standarde Agencije za varovanje okolja (EPA), pravila FDA glede odobritve zdravil ali nadzora nad bančnim sektorjem, ki so bila v preteklosti ključna pri preprečevanju večjih kriz. Poudarjajo tudi, da bi bila pravna izvedljivost takšnega projekta vprašljiva, saj bi bil potreben obsežen zakonodajni postopek in široko politično soglasje. Hitro odpravljanje velikih skupin predpisov bi bilo skoraj gotovo predmet številnih pravnih izzivov.
Vloga umetne inteligence in izzivi pri njeni uporabi
Predlagani sistem temelji na prepričanju, da bi lahko umetna inteligenca prepoznala zastarele ali nepotrebne regulacije hitreje kot človeški strokovnjaki. Tehnološki strokovnjaki (npr. iz MIT Technology Review) opozarjajo, da AI sicer lahko obdeluje velike količine podatkov in odkriva vzorce, vendar ne more v celoti razumeti družbenih in zgodovinskih posledic regulacij. Obstaja tveganje, da bi AI zaradi pomanjkanja konteksta predlagal odpravo tudi tistih pravil, ki so ključna za zaščito družbe in okolja.
Pomemben pomislek izpostavlja tudi pomanjkanje javnega posvetovanja in strokovne presoje, saj bi hiter postopek lahko izločil ključne deležnike iz odločanja.
Alternativni pogledi in razmislek za prihodnost
Ključno je poudariti, da vprašanje deregulacije ni izključno ameriška tema. Tudi v Evropi se pogosto pojavljajo razprave o obsegu regulacije in potrebi po zmanjšanju administrativnih ovir za podjetja. Hkrati pa evropske države v večji meri sledijo previdnejšemu in bolj vključujočemu pristopu do sprememb predpisov, kjer je vključeno tudi širše javno posvetovanje.
Možni scenariji za prihodnost ameriške regulativne politike vključujejo bodisi postopno uvajanje umetne inteligence kot orodja za izboljšanje učinkovitosti – a pod strogim nadzorom in z vključenostjo strokovnih in civilnodružbenih struktur – ali pa poskus hitre, široke deregulacije, ki lahko povzroči tudi nepredvidljive posledice.
Za Slovenijo in druge članice EU je pomembno spremljati razvoj tovrstnih trendov, saj bi lahko razmah uporabe umetne inteligence pri oblikovanju in odpravljanju predpisov postal aktualen tudi na evropski ravni. Pomembno bo zagotoviti uravnotežen pristop, kjer bodo upoštevane koristi digitalizacije javne uprave, a tudi varovanje pravic državljanov, zaščite okolja in odgovorno odločanje.
Članek temelji na izsledkih več mednarodnih virov (The Washington Post, TechCrunch, Politico, MIT Technology Review, mnenja raziskovalcev s Harvarda, Univerze v Michiganu, Heritage Foundation, Hoover Institution, American Enterprise Institute) in analizi strokovnih javnih razprav o tej temi.
