Medtem ko svetovni tehnološki velikani tekmujejo za prevlado v umetni inteligenci, Južna Koreja snuje svojo tiho, a ambiciozno strategijo. S proračunom v višini 2,1 bilijona wonov (približno 1,5 milijarde evrov) do leta 2030 vlada stavi na domače inovacije, lastne podatkovne centre in podjetja, kot sta Naver in Kakao, ki razvijata konkurenčne jezikovne modele. Po podatkih Ministrstva za znanost in IKT naj bi novi podatkovni centri s skupno zmogljivostjo 600 petabajtov začeli delovati že prihodnje leto. Ta prizadevanja so odziv na globalno rivalstvo med ZDA in Kitajsko ter jasno sporočilo, da želi država dolgoročno zmanjšati odvisnost od tujih rešitev na področju umetne inteligence.
Konkretne investicije in širši kontekst
Vlada Južne Koreje je za razvoj umetne inteligence zagotovila rekordna sredstva, ki so v veliki meri namenjena gradnji podatkovnih centrov in izboljšanju strojne opreme. Sredstva so razdeljena v večletnih fazah, pri čemer bodo lokalna podjetja, kot sta Naver in Kakao, ključni nosilci razvoja novih jezikovnih modelov, prilagojenih korejskemu jeziku in kulturi. Prvi podatkovni center, ki ga gradi Naver v Seongnamu, bo omogočil shranjevanje obsežnih podatkov in hitrejšo obdelavo za izboljšanje AI storitev.
Ta strateška usmeritev je tesno povezana z geopolitičnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da se Južna Koreja odziva na ameriško-kitajsko tehnološko rivalstvo, kjer so podatki, varnost in tehnološka suverenost vse bolj v ospredju. Država želi na dolgi rok zmanjšati izvozno odvisnost od ZDA in Kitajske, hkrati pa okrepiti lastno inovacijsko infrastrukturo. Primerjava z Japonsko in Kitajsko razkriva, da se Južna Koreja bolj kot na obsežno državne regulacije zanaša na partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem.
Korejska strategija se primerja tudi s prizadevanji Evropske unije, ki poskuša s skupnimi pravili zagotoviti pošteno tekmo in večjo varnost uporabnikov. Vendar Južna Koreja cilja predvsem na tehnološko suverenost in razvoj rešitev, ki bodo konkurenčne na globalnem trgu. Direkten cilj je postati vodilna digitalna sila v Aziji in ena izmed prvih držav, ki bo razvila popolnoma lokalno generativno umetno inteligenco.
Izzivi, tveganja in prihodnost korejskega pristopa
Čeprav vlada in zasebni sektor vlagata znatna sredstva, se pojavljajo tudi pomembna vprašanja o dolgoročni vzdržnosti takšnega modela. Stroški razvoja in vzdrževanja velikih modelov so izjemno visoki, kar pomeni velik finančni pritisk na podjetja in državni proračun. Korejski trg je v primerjavi z ameriškim in kitajskim majhen, kar lahko omeji komercializacijo in globalni doseg lokalnih rešitev. Po podatkih Yonhap News se številni strokovnjaki sprašujejo, ali lahko posamezna država brez tesnih mednarodnih partnerstev dolgoročno ostane konkurenčna.
V ospredju so tudi izzivi s pridobivanjem in ohranjanjem talentov. Vse več korejskih strokovnjakov odhaja na delo v tujino, kar povečuje t. i. “brain drain” in postavlja pod vprašaj vzdržnost domačih raziskovalnih ekip. Država pospešeno uvaja spodbude in štipendije, vendar ostaja boj za kadre izjemno oster. Konkurenčna podjetja iz ZDA in Kitajske pogosto ponujajo boljše pogoje in večje raziskovalne proračune.
Poseben izziv predstavljajo tudi etična vprašanja in regulacija. Vlada poskuša uskladiti hitrost razvoja z varnostjo in zaščito zasebnosti, vendar hitre inovacije pogosto prehitevajo zakonodajo. Kljub tem izzivom Južna Koreja vztraja pri viziji tehnološke neodvisnosti, v kateri bosta sodelovanje in inovativnost ključni vrednoti. Država gradi na kombinaciji spodbud, partnerskih projektov in dolgoročne strateške osredotočenosti, da bi utrdila svoj položaj na globalnem trgu umetne inteligence.

