Napredna tehnologija spreminja področje uprizoritvenih umetnosti po vsem svetu in tudi v Sloveniji. Umetniki, gledališča in festivalske platforme eksperimentirajo z navidezno resničnostjo, umetno inteligenco ter interaktivnimi sistemi za ustvarjanje novih oblik izraza. Ob tem pa ostajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na stroške, avtentičnost umetnosti in možnosti uveljavitve na slovenski sceni.
Konkreti primeri uporabe tehnologije v umetnosti
V Londonu je Royal Shakespeare Company uporabila digitalno scenografijo v predstavi “The Tempest”, kjer je tehnologija omogočila ustvarjanje vizualnih učinkov v živo z uporabo senzorjev gibanja in grafičnih projekcij. Tako so gledalci doživeli interaktivni oder, ki se je odzival na gibe igralcev. V Nemčiji je berlinski HAU Hebbel am Ufer ponudil serijo interaktivnih performansov s pomočjo VR očal, kar je gledalcem omogočilo vstop v zgodbo iz prve osebe. Slovenski festival Mesto žensk je leta 2023 predstavil projekt “Virtuoz”, kjer je občinstvo sodelovalo s pomočjo aplikacije na mobilnih telefonih in tako sooblikovalo potek dogodka.
Na področju umetne inteligence je italijanski režiser Alex Braga pripravil koncert, kjer je AI v živo prepoznavala emocije glasbe in jih prevajala v vizualne animacije na odru. V Sloveniji je gledališče Glej sodelovalo v evropskem projektu, ki je raziskoval uporabo AI za generiranje dialogov v interaktivnih predstavah. Takšne inovacije umetnikom omogočajo raziskovanje novih načinov pripovedovanja zgodb in vključevanja občinstva.
Interaktivni sistemi se uporabljajo tudi za izboljšanje inkluzivnosti. Gledališče Križanke je v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana razvilo digitalni vodič za gluhe in naglušne, s čimer so odprli vrata širšemu krogu obiskovalcev. Tako tehnološki razvoj prispeva k večji dostopnosti umetnosti in grajenju novih skupnosti znotraj kulturne scene.
Globina izzivov, slovenski kontekst in prihodnost
Financiranje tehnoloških projektov v kulturi ostaja resen izziv. Implementacija VR sistemi v gledališčih, kot so v Berlinu, pomeni stroške od 10.000 evrov za osnovno opremo do več deset tisoč evrov za kompleksnejše projekte. Slovenski producenti, kot je Prešernovo gledališče Kranj, se pogosto zanašajo na evropske razpise in podporo Ministrstva za kulturo. Dodatna ovira je potreba po tehničnem znanju, ki ga domače ustanove pogosto rešujejo s sodelovanjem s fakultetami in start-up podjetji.
Kritiki opozarjajo, da se z digitalnimi tehnologijami pojavlja vprašanje avtentičnosti umetniškega izraza. V klasičnem gledališču je ključnega pomena neposredna človeška prisotnost, čustveni stik in spontanost. Z uporabo AI ali VR se poraja dilema, ali tehnologija prevzema vlogo avtorja in zmanjšuje pomen ustvarjalca. Ustvarjalci v Sloveniji poudarjajo, da mora tehnologija ostati sredstvo in ne cilj umetniškega procesa.
Slovenska scena ponuja specifične izzive in priložnosti. Prednosti so tesna povezanost umetniške skupnosti, možnost hitrega preizkušanja novih rešitev in dostop do evropskih programov. Ovira pa je majhnost trga in omejena sredstva. Vendar pa primeri, kot so sodelovanje Cankarjevega doma z oblikovalci VR instalacij in angažma mlajših umetnikov na Mladinskem odru dokazuje, da tehnologija postaja sestavni del sodobne umetnosti tudi pri nas.
Digitalna scenografija spreminja vizualno podobo sodobnih predstav
Primer uporabe VR tehnologije v uprizoritvenih umetnostih
Prihodnost umetnosti v tehnološki dobi
Napredek tehnologije bo nedvomno spremenil način ustvarjanja, predstavitve in doživljanja umetnosti. Nekateri menijo, da bo uprizoritvena umetnost s tem dosegla širše občinstvo in postala bolj dostopna, drugi opozarjajo na nevarnost izgube iskrenosti in neposrednega stika. Ključno vprašanje ostaja, ali bo tehnologija v prihodnosti služila kot podaljšek ustvarjalnosti ali bo začela določati pravila umetniškega izraza.
Slovenski umetniki in institucije stojijo pred izzivom, kako ohraniti ravnotežje med tradicijo in inovacijo. Priložnosti za razvoj so odprte, čeprav zahtevajo sodelovanje med umetniškimi, tehnološkimi in izobraževalnimi krogi. Prihodnost bo odvisna od sposobnosti povezovanja različnih znanj ter razumevanja potreb občinstva v sodobni digitalni družbi.
Uprizoritvene umetnosti tako vstopajo v obdobje preobrazbe, kjer vsako novo tehnološko orodje postavlja nova vprašanja in ponuja nove odgovore. Kakšna bo umetnost čez desetletje in kako bodo umetniki, gledalci ter ustanove oblikovali skupno prihodnost, ostaja odprto vprašanje, ki vabi k razpravi in nadaljnjemu raziskovanju.
