Nedavne predstavitve umetne inteligence in robotike odmevajo z navdušenjem ob tehnoloških napredkih, a hkrati tudi z zadržanostjo zaradi konkretnih težav v praksi. V ospredje prihajajo primeri tako uspešnih rešitev kot tudi spodrsljajev celo največjih akterjev, kar postavlja pod vprašaj, kako pripravljene so res najnaprednejše tehnologije za vsakdanje okolje. Slovenska podjetja ob globalnem dogajanju iščejo svoj prostor in se že soočajo s specifičnimi izzivi ter priložnostmi.
Umetna inteligenca v praksi: uspehi, omejitve in varnost
Podjetja kot so OpenAI, Google in Anthropic so v preteklem letu predstavila napredne modele umetne inteligence. Na primer, OpenAI je na predstavitvi svojega novega modela v živo doživela neljubo napako, ko je sistem nepričakovano prenehal odgovarjati na vprašanja. Google je podobno lani med predstavitvijo svojega orodja Bard naletel na nepravilne odgovore, kar je vplivalo celo na padec vrednosti podjetja na borzi. Takšni primeri jasno kažejo na to, da tudi največji niso imuni na izzive v realnem okolju. Po podatkih raziskave Stanford AI Index 2023 javno zaupanje v umetno inteligenco sicer raste, a kar 58 odstotkov vprašanih izraža zaskrbljenost glede varnosti in nadzora.
Eden največjih izzivov ostaja pristranskost algoritmov, ki lahko vodi do diskriminatornih odločitev. Podjetja pospešeno uvajajo tako imenovane »guardrails«, torej varnostne omejitve, ki so vgrajene neposredno v jezikovne modele. V praksi to pomeni, da sistemi blokirajo ali omejujejo odgovore na občutljive teme ter uporabljajo dvojno preverjanje rezultatov. Pri avtonomnih vozilih, kjer je etična dilema še posebej izrazita, podjetja kot sta Tesla in Waymo uvajajo nadzorne sisteme, ki spremljajo voznikovo aktivnost in v primeru tveganja sprožijo varnostne ukrepe. V Sloveniji se na področju umetne inteligence uveljavlja podjetje Cognito, ki razvija rešitve za avtomatizirano analizo podatkov v zdravstvu, pri čemer izpostavlja pomen etičnih smernic in transparentnosti.
Eden od pomembnih varnostnih mehanizmov je t. i. red teaming, kjer skupine strokovnjakov namensko iščejo pomanjkljivosti sistemov in s tem izboljšujejo njihovo odpornost na zlorabe. Kljub napredku ostaja razvoj umetne inteligence pod stalnim drobnogledom, saj regulatorji v ZDA in Evropi pripravljajo nove okvire za nadzor in odgovornost. V Sloveniji se razpravlja o usklajevanju lokalnih zakonodaj z evropskimi smernicami, predvsem na področju varstva osebnih podatkov in zagotavljanja pravičnosti algoritmov.
Robotika in njen vpliv: med inovacijami in realnimi izzivi
Robotika je v zadnjih letih doživela izjemen vzpon, kar dokazujejo primeri podjetij kot so Boston Dynamics, ki z roboti Atlas in Spot postavljajo nove standarde v agilnosti in prilagodljivosti. Kljub vsemu pa tudi tu prihaja do izpostavljenih spodrsljajev. Nedavno je mednarodna javnost spremljala dogodek, ko je robot podjetja Agility Robotics na sejmu v ZDA zaradi tehnične napake obstal sredi demonstracije. Težave z zanesljivostjo v realnih pogojih izpostavljajo potrebo po nadaljnjem razvoju robustnih algoritmov in strojne opreme. Po ocenah Mednarodne federacije za robotiko se bo svetovno število industrijskih robotov do leta 2030 povečalo za 70 odstotkov, kar odpira vprašanja o vplivu na trg dela.
V Sloveniji se področje robotike postopoma krepi, predvsem v industrijski avtomatizaciji. Podjetje Yaskawa Slovenija razvija in izvaža robotske rešitve za avtomobilsko industrijo, pri čemer se osredotoča na varnostne standarde in sodelovanje človeka z robotom. Slovenska podjetja pri uvajanju naprednih robotov opozarjajo na pomembnost izobraževanja kadrov, saj so prav zaposleni pogosto tisti, ki nadzorujejo in optimizirajo delovanje novih sistemov. Hkrati se pojavljajo tudi priložnosti za uveljavitev specializiranih rešitev na nišnih področjih, kot so kmetijstvo in logistika.
Prihodnost slovenske industrije bo močno zaznamovana z razvojem umetne inteligence in robotike. Ključno bo, da podjetja vlagajo v raziskave in krepijo sodelovanje z univerzami ter raziskovalnimi inštituti. **Slovenija ima priložnost, da se s svojimi rešitvami vključi v evropske razvojne tokove**, pri čemer bodo za dolgoročni uspeh nujni premišljeni regulatorni prijemi in odprt dialog med gospodarstvom, raziskovalno sfero ter državo. Nove tehnologije bodo preoblikovale tako industrijo kot vsakdanje življenje, zato bo prihodnjih 5 do 10 let ključnih za prilagajanje, posodobitve in trajno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
