Umetna inteligenca v zadnjih letih izstopa kot gonilna sila tehnološkega napredka, ki vznemirja tako vodilne svetovne gigante kot tudi mlada podjetja in raziskovalce. Ob tem tehnološke vizije in napovedi pogosto krojijo posamezniki, ki so postali sinonim za napredek in optimizem na področju UI. Njihova dejanja in izjave ne odmevajo le v tujini, temveč vse bolj vplivajo tudi na slovensko okolje, kjer se vzbuja vprašanje prihodnosti domačega razvoja umetne inteligence.
Voditelji umetne inteligence – od vizionarskih napovedi do spornih posledic
Elon Musk, Sam Altman in drugi vodilni posamezniki so postali prepoznavni glasovi »evangelizacije« umetne inteligence. Musk je, na primer, napovedoval, da bo splošna umetna inteligenca realnost že do leta 2025, medtem ko je podjetje OpenAI s Samom Altmanom obljubljalo rešitve, ki bodo izboljšale skoraj vse vidike človeškega življenja. Te napovedi so vplivale na vlagatelje in povzročile, da je v zadnjih petih letih svetovno financiranje podjetij, povezanih z UI, preseglo 150 milijard dolarjev, kar je skoraj trikrat več kot v prejšnjem obdobju. Podobno Google in njegovo podjetje DeepMind nenehno poudarjata, da so na pragu preboja v splošni umetni inteligenci.
Takšno vzdušje pričakovanj ni brez posledic. Leta 2023 je Facebookov oddelek za UI predstavil jezikovni model, ki so ga kasneje umaknili zaradi širjenja dezinformacij in sovražnega govora. Izpostavljene so bile tudi zlorabe tehnologije za ustvarjanje lažnih slik in videoposnetkov, ki so pomembno vplivali na volitve v več državah. Tudi slovenska podjetja, kot je podjetje Zemanta, so priznala, da je treba v razvoj umetne inteligence vključiti varovalke, saj so v tujini beležili primere manipulacije z algoritmi v škodo uporabnikov.
Na drugi strani zagovorniki hitrega razvoja umetne inteligence poudarjajo koristi, ki odtehtajo tveganja. Altman, direktor OpenAI, odgovarja, da so napake sestavni del vsakega velikega preboja in da se tehnologija razvija skozi nadzorovane poskuse. Poudarja, da brez pogumnih odločitev ne bo napredka in da tveganja obvladujejo z nenehnimi izboljšavami sistemov. Podobno Google in drugi IT velikani vzpostavljajo etične odbore in vlagajo v izobraževanje uporabnikov, da bi zmanjšali škodljive učinke tehnologije.
Slovenski izzivi in priložnosti v svetu umetne inteligence
Slovenija se aktivno vključuje v evropsko in svetovno dogajanje na področju umetne inteligence. V Ljubljani deluje Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca, ki povezuje domače in tuje strokovnjake pri iskanju etičnih rešitev za upravljanje z UI. Podjetja, kot so Outbrain, Zemanta in Cosylab, razvijajo napredne algoritme za analizo podatkov, oglaševanje in medicinske namene. Kljub manjšim sredstvom v primerjavi z globalnimi velikani si slovenski raziskovalci prizadevajo za transparentnost in odgovorno rabo tehnologije, vključno z odprtimi razpravami o zakonodaji in zaščiti zasebnosti.
Pojavljajo se pa tudi pomisleki glede pomanjkanja domačih investicij in izobraževanja na področju umetne inteligence. Po podatkih Slovenskega podjetniškega sklada so v zadnjem letu podjetja na področju umetne inteligence prejela le nekaj milijonov evrov sredstev, kar je bistveno manj kot v državah, kot sta Nemčija ali Francija. Domači strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje usposobljenega kadra in potrebo po večji podpori države, da bo Slovenija lahko dolgoročno konkurenčna.
Kljub izzivom slovenski raziskovalci izražajo optimizem glede vloge Slovenije v razvoju odgovorne umetne inteligence. Vključevanje v mednarodne projekte, sodelovanje z evropskimi partnerji in vlaganje v izobraževanje mladih strokovnjakov so ključni koraki naprej. Prav tako se v Sloveniji vse bolj poudarja pomen javne razprave in sodelovanja med industrijo, akademsko sfero in državo, da bi zagotovili uravnotežen razvoj v korist vseh prebivalcev.
Odgovorni razvoj UI – skupna naloga za prihodnost
Odgovornost za prihodnost umetne inteligence presega okvire posameznih podjetij ali držav. Mediji igrajo ključno vlogo pri obveščanju in ozaveščanju javnosti o prednostih in nevarnostih, medtem ko lahko politika skozi zakonodajo določa jasna pravila varnosti in zaščite uporabnikov. Raziskovalci in podjetja bi morali vzpostaviti odprte mehanizme za nadzor in odgovornost ter omogočiti večjo vključenost civilne družbe v odločitve o razvoju tehnologije.
Kot kažejo izkušnje iz tujine in doma, ni mogoče izbrati le ene poti – previdnost in napredek morata iti z roko v roki. Slovenija ima priložnost postati zgled manjšim državam pri iskanju pravičnega ravnotežja med inovacijami in varovanjem družbe. Sodelovanje na evropski ravni, vlaganje v izobraževanje in spodbujanje etičnih standardov so ključni dejavniki za uspeh.
Bodočnost umetne inteligence ni v rokah posameznikov ali podjetij – gre za skupno odgovornost celotne družbe. Le z odprto razpravo, pametnim upravljanjem in vztrajnim poudarjanjem etike bomo UI spremenili v orodje, ki bo koristilo vsem in ne zgolj peščici.
