Podjetje GEN-I je pred kratkim implementiralo napredno umetno inteligenco za analizo pogodb in avtomatizirano obdelavo e-pošte strank. S tem je podjetje dosego večjo učinkovitost pri upravljanju z dokumenti in zmanjšalo čas, potreben za obdelavo vsakodnevnih poslovnih procesov. Primer GEN-I kaže, kako lahko umetna inteligenca preoblikuje tradicionalno upravljanje informacij v slovenskih podjetjih in pripomore k večji konkurenčnosti na trgu.
Konkretne uporabe umetne inteligence v slovenskih podjetjih
Podjetja v Sloveniji vse pogosteje uvajajo orodja, kot so platforme za upravljanje vsebin z vgrajenimi UI funkcionalnostmi. Rešitve, kot so Microsoft 365 Copilot ali Google Workspace AI, omogočajo napredno iskanje po dokumentih, samodejno povzemanje besedil in predlaganje odgovorov na podlagi konteksta elektronske pošte. Takšna orodja podjetjem olajšajo delo s podatki in omogočajo hitrejše sprejemanje odločitev.
Konkreten primer iz prakse je uporaba UI za avtomatizacijo rutinskih postopkov, kot je samodejna kategorizacija vhodne pošte ali analiziranje pogodb. V slovenskem logističnem podjetju Pošta Slovenije so implementirali rešitve za prepoznavo besedil v digitaliziranih dokumentih, kar je bistveno zmanjšalo potrebo po ročnem vnosu podatkov. Kontekstualno razumevanje dokumentov zaposlenim omogoča, da hitreje najdejo relevantne informacije in se lažje odločajo.
Umetna inteligenca odpira tudi možnosti za napredno analitiko. V podjetju Petrol uporabljajo orodja za analizo poslovnih podatkov, ki s pomočjo UI prepoznajo vzorce v prodajnih tokovih in napovedujejo povpraševanje. To podjetju omogoča boljšo prilagoditev ponudbe in optimizacijo zalog, kar se odraža v večji odzivnosti na trgu.
Izzivi implementacije in slovenski kontekst
Slovenska podjetja se ob uvajanju umetne inteligence srečujejo z izzivi, kot so zagotavljanje kibernetske varnosti, zaščita osebnih podatkov in preprečevanje algoritmične pristranskosti. Eden pomembnih izzivov je tudi pomanjkanje usposobljenih strokovnjakov na področju UI, kar pogosto zavira hitrejšo digitalno preobrazbo. Investicije v novo infrastrukturo in programsko opremo predstavljajo dodatno finančno breme, zlasti za manjša podjetja.
Na trgu dela se pojavlja vprašanje vpliva UI na zaposlitev, saj se nekatere naloge avtomatizirajo. Po podatkih Slovenskega digitalnega središča je 37 % slovenskih podjetij že uvedlo določeno obliko UI, največkrat v logistiki, financah in upravljanju z dokumenti. Ob tem je nujno, da podjetja vlagajo v izobraževanje zaposlenih in posodabljanje znanja, da lahko v celoti izkoristijo nove tehnologije.
Slovenija se vse bolj vključuje v mednarodne pobude za razvoj UI. Domače raziskovalne ustanove, kot je Institut Jožef Stefan, razvijajo inovativne rešitve za avtomatizacijo analize podatkov in podporo odločanju v podjetjih. Sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom je ključno za razvoj naprednih digitalnih rešitev na domačem trgu.
